O zvezi

Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije je bila ustanovljena 22.decembra 1970 in v naslednjih letih so bila ustanovljena tudi njena medobčinska društva in sicer v Celju, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Novem Mestu in Mariboru.

Ţemeljni cilji Zveze so pomagati civilnim invalidom vojn pri vključevanju v vsakodnevno življenje in delo.
V ta namen Zveza, v sodelovanju s svojimi društvi, deluje pri izvajanju posebnih socialnih in drugih programov na vseh področjih družbenega življenja, opravlja določene storitve za zadovoljevanje potreb civilnih invalidov vojn za čimbolj neodvisno življenje. Zveza deluje na temelju humanih odnosov in solidarnosti ter se zavzema za mirno reševanje sporov med ljudmi, med narodi in med državami. V mednarodnem sodelovanju nasprotuje vojnam in vsem oblikam nasilja, agresije in terorizma.
Zveza v sodelovanju s svojimi medobčinskimi društvi izvaja posebne socialne programe, ki so namenjeni civilnim invalidom vojn.
Zdravje doživljamo kot eno največjih vrednost, zato je eden od najpomembnejših posebnih socialnih programov  (PSP) Zveze program ohranjevanja zdravja –Ohranjevanja zdravja – preventiva in kurativa. Namen programa je ohranjanje zdravja CIV in preprečevanje  nastajanja novih dodatnih bolezenskih stanj oz. vsaj poskušati njihovo napredovanje upočasniti.  Pri invalidih je v procesu staranja upad življenjskih funkcij v telesu še toliko bolj izražen.  Funkcionalna starost se osredotoča na samostojno opravljanje opravil v vsakdanjem življenju, doživljajska starost pa je povezana s tem, kako človek obravnava/občuti svojo trenutno starost in vsem kar je povezano z njo.  Za civilne invalide vojn je torej PSP ohranjevanje zdravja – preventiva in kurativa izrednega pomena tako iz vidika kronološke starosti,  saj je povprečna starost CIV že 81 let, kot funkcionalne in doživljajske starosti.
Drugi zelo pomemben program je je PSP Usposabljanje za življenje in delo. Namen PSP je civilnemu invalidu vojn/starostniku pomagati sprejeti staranje; težave, ki jih prinese; ga seznanjati z  osnovnimi informacijami o boleznih, ki so značilne za starost; mu pomagati ozavestiti, da so sami najbolj odgovorni za svoje dobro počutje in izpolnjeno življenje; mu dati  orodja/veščine za čim bolj aktivno življenje, ipd.. Poleg navedenega je namen programa  tudi pomoč svojcem s sprejemanjem CIV, kot starostnika. Pri kakovosti življenja starejših invalidov moramo upoštevati zdravstveni, finančni in družbeni okvir.
Ostali posebni socialni programi Zveze so še:
Športno rekreativne dejavnosti – vrednost rekreacije in športa, kot dejavnosti Zveze je, da invalidu – starostniku predstavlja dodatno motivacijo, mu zagotavljata prijetne aktivnosti, druženje. Poleg vseh zdravstvenih dejavnikov glede pomembnost obeh, je pomemben tudi občutek zadovoljstva in veselja. organiziranje in izvajanje prilagojenih športno rekreativnih dejavnosti, pomoč pri zagotavljanju tehničnih pripomočkov. Integracija CIV v kulturnem in družbenem življenju – druženje, srečevanja in sodelovanje na kulturnih dogodkih in s tem ohranjanje vezi med seboj je pomemben vidik za vsakega človeka, še posebej pa invalida-starostnika, saj se s tem preprečuje socialna izolacija.
CIV se omogoča druženje in sodelovanje na kulturnih dogodkih, na katerih opozarjajo na grozote vojn in njihovih posledic ter kulturnih dogodkov, kateri poudarjajo, da je mir edina perspektiva za človeštvo.
Zveza poskuša članom pomagati tudi pri zagotavljanju tehničnih, ortopedskih in zdravstvenih pripomočkov, nudi pomoč pri uveljavljanju in ohranjevanju pravic iz invalidskega varstva za vse civilne invalide vojn.
Poleg naštetih programov Zveza izvaja tudi še nekatere druge posebne socialne programe, ki se nedvoumno dotikajo poslanstva naše Zveze. Vsi programi so namenjeni vsem civilnim invalidom vojn – tudi tistim, ki (še) niso člani naše organizacije. S pomočjo evalvacije posameznih programov tudi preverjamo upravičenost in sploh potrebo po posameznem programu, saj se držimo načela, da je uporabnik – civilni invalid vojne merilo našega delovanja.
Zavedamo se, da je potrebno izvajanje in upravičenost programov preverjati, jih dopolnjevati ali spreminjati glede na potrebe članov, ki se kažejo. Za svoje posebne socialne programe lahko rečemo, da z njimi dosegamo cilje, ki si jih zastavimo – tako kratkoročne kot globalne.